Wellness prostori danes redko zgrešijo osnove.
Prostor je lep. Materiali so kakovostni. Tretmaji premišljeni. Ekipa pripravljena.
Pa vendar se veliko gostov sprošča prepočasi ali pa v globlji mir sploh ne pride.
To ni problem luksuza.
To je problem prehoda.
Sprostitev ni stikalo
V wellnessu še vedno živi predstava, da se človek preprosto umiri, če je vse dovolj mirno.
V resnici gost v prostor pride že obremenjen.
Prihaja:
- iz prometa,
- iz službe,
- iz urnika,
- iz prepolnega dneva.
- telo se upira prehitri spremembi,
- pojavi se nepoimenovano nelagodje,
- resnična sprostitev se premakne kasneje ali pa sploh ne nastopi.
Najpogostejša napaka: preskočena regulacijska faza
Mnogi wellness prostori začnejo preveč “mirno” glede na stanje, v katerem gostje zares pridejo.
Preveč tiho. Prepočasi. Preveč eterično.
Prostor misli, da že ponuja ciljno stanje. Telo pa je še vedno v vstopni coni in se vanj ne zna preklopiti.
Sprostitev potrebuje stopnice, ne skoka
1. Prihod
Telo je še vedno v načinu orientacije in obrambe. Potrebuje stabilno zasidranost.
2. Regulacija
Živčni sistem postopno zmanjšuje pripravljenost. Tu igra zvok zelo pomembno vlogo.
3. Globlje sproščanje
Šele po uspešni regulaciji je telo pripravljeno sprejeti resnični mir.
Zaključek
Zakaj se gostje ne sprostijo, čeprav je vse videti popolno? Ker estetika in luksuz še ne pomenita regulacije.
Wellness prostor mora telesu pomagati preiti iz zunanjega pospeška v notranji mir korak za korakom. Če tega prehoda ni, niti lepo okolje ni dovolj.