Ko gost bere meni, prehaja skozi lobby ali se usede v prostor, v njegovi glavi potekajo stotine majhnih, pogosto nezavednih odločitev.
Eden najmočnejših vstopov v ta proces ni samo to, kar vidi. Tudi to, kar sliši.
Zvok lahko na emocionalne in odločitvene sisteme vpliva hitro, globoko in pogosto zunaj zavestne analize.
To ni ezoterika. To je psihologija prostora, uporabljena na resničnih poslovnih situacijah.
Kognitivna disonanca
Kognitivna disonanca nastane takrat, ko prostor pošilja nasprotujoče si signale.
Na primer: interier komunicira eleganco in mir, glasba pa je agresivna, hektična ali slogovno mimo.
Možgani to neskladje zaznajo. Gost tega morda ne zna poimenovati, a čuti, da nekaj ne štima.
Emocionalni priming
Glasba lahko gosta nežno naravna na določen tip vedenja še preden sprejme zavestno odločitev.
To je princip priminga. Zvok ustvari okvir, znotraj katerega se prostor, izdelek in cena berejo na določen način.
Ko glasba komunicira kultiviranost, je gost bolj nagnjen k temu, da tudi ponudbo dojema kot vrednejšo. Glasba ne spremeni izdelka. Spremeni interpretacijski okvir.
Entrainment: telo se prilagaja ritmu
Človeško telo in pozornost se rada usklajujeta z zunanjimi ritmi.
Tempo glasbe zato lahko spreminja:
- hitrost gibanja,
- zaznavanje časa,
- stopnjo napetosti ali miru,
- tempo odločanja.
Višja aktivacija in hitrejše odločanje
Bolj uravnoteženo, nevtralnejše stanje
Mirnejša prisotnost in daljše zadrževanje
Akustična zavesa
Drug pomemben mehanizem je akustična zavesa.
Stabilna zvočna plast ne povzroči, da bi pogovori izginili. Povzroči pa, da so manj ostri, manj invazivni in manj “javni”. Prostor zato deluje bolj udobno in varno.
Zaključek
Psihologija glasbe v hospitality ni vprašanje tega, ali je glasba gostu všeč.
Gre za to, kako glasba oblikuje to, kar gost čuti, kako dolgo ostane, čemu zaupa in kako bere vrednost prostora. Ko je zvok voden strateško, preneha biti ozadje in postane del rezultata.